Sprememba naj bi bila edina stalnica našega življenja. Ljudje se večino ukvarjamo s tem, da bi življenje organizirali v določen red, saj si tako povečamo NAVIDEZEN občutek varnosti. A osnovna narava je prehajanje iz urejenega v neurejeno, iz reda v NEred...
Filozofija gor ali dol, vsi ki svoje telo in um urimo na tak ali drugačen način, hitro (ali pa malenkost počasneje)zapademo v rutino treninga. Počnemo iste stvari in naša pozornost je vedno manj budna. Na nek način je zdravo prebuditi pristop, ki ga ima začetnik v čemerkoli. Navdušenje nad tistim, česar se je lotil drži njegovo zavest budno v tem, kar dejansko počne. Nekako bi lahko trdili, da zavedanje upada premosorazmerno z stopnjo obvladovanja našega početja.
V kratkem video izseku karateista je prikazana najverjetneje drugačna izvedba sklece, kot smo jo vajeni. S počasnimi gibi stimuliramo najglobja vlakna našega mišičja in hkrati telo naučimo, da postopoma ugasne tisto, česar ne potrebuje. Dolg čas negativne ponovitve giba (spust navzdol) s časom prakse poskrbi za to, da uporabimo samo tista vlakna mišic, ki so nujno potrebna, da telo ne pade na tla.
Dvig bo predstavljal še mnogo večji izziv...
:-)
