Center

Karkoli počnemo, vedno se gibljemo iz svojega centra, ki se nahaja približno v predelu popka. Ko tečemo, se ravnotežje razporedi okrog te točke, preval in premet zavrtita telo okrog te točke, udarci prihajajo iz te točke in še bi lahko naštevali. Dober center je osnova vsega, kar počnemo in razvijamo ga lahko na različne načine. Obstaja cel kup raznovrstnih načinov vadb tega predela, od mišičnih krepitev jedra telesa, npr. Pilates, vsi Core programi,..pa vse do borilnih veščin, ki raziskujejo center s usmeritvijo pozornosti. Aikido, Thai chi, Chi gong,Karate, vse se vrti okrog točke, ki ji Japonci rečejo HARA, Kitajci TAN TIEN,zahodnjaki SOLARNI PLEKSUS.

Vsak način vadbe je idealen, dokler v njem uživamo. A včasih napredujemo v tem, kar v resnici počnemo tako, da kdaj pa kdaj presenetimo svoj um in se približamo SEBI drugače...



Poskoči v aktivno stran SEBE!

TRIM/ cross fit?

Kaj je trimčkanje? Izraz je bil mnogobolj popularen kakšnih 20 ali 30 let nazaj v času. Danes bi kombinaciji teka in različnih vaj rekli drugače.
Cross fit je zaporedje različnih vaj, ki so kombinirane med gimnastiko, weight liftingom (dvigovanje uteži) in pa kondicijskimi prvinami. Sestavi se nakakšen protokol, ki vsebuje eno ali več vaj z lastno težo, eno ali več vaj z dodano težo in eno ali več vaj iz recimo atletike. Tipičen protokol bi lahko izgledal nekako takole:
1. Sklece do maksimalnega števila ponovitev
2. Počepi z utežjo do maksimalnega števila ponovitev
3. Tek na 400 metrov
Ali cel kup različnih variacij na to temo...
:-)


Kako napredovati? Načeloma poznamo dve možnosti.
1. Določiš število ponovitev celega cikla(recimo 3-7) in meriš čas, ki ga potrebuješ za izvedbo celotnega treninga. Naslednjič tekmuješ s svojim časom. Nevarnost, ki se pojavi pri načinu, kjer telo peljemo do maksimuma je slaba(nepravilna) izvedba vaje, ko je telo utrujeno. Posledica se lahko odrazi v poškodbi...



2.Določimo si čas izvajanja, recimo 10 minut in v temu času poskušamo izvesti maksimalno število ponovitev določenega protokola.
Primer:
7x poskok iz počepa, 7 sklec
Torej poskočiš 7x, narediš 7 sklec, poskočiš 7x, narediš 7 sklec...
Ko se naslednjič lotiš istega protokola, lahko preveriš svojo pripravljenost s številom izvedenih ciklov.

Prilagojen cross fit program si lahko privoščite na katerikoli trim stezi, ki ima bazne postaje, vzgibi, sklece, plezanje, poskoki...če vsemu dodate še tek do lokacije treninga in intervalni tek nazaj(kombinacija šprintov in hoje) bo vaše telo vsekakor zadovoljno.
In um bo miren...

Sprememba

Sprememba naj bi bila edina stalnica našega življenja. Ljudje se večino ukvarjamo s tem, da bi življenje organizirali v določen red, saj si tako povečamo NAVIDEZEN občutek varnosti. A osnovna narava je prehajanje iz urejenega v neurejeno, iz reda v NEred...
Filozofija gor ali dol, vsi ki svoje telo in um urimo na tak ali drugačen način, hitro (ali pa malenkost počasneje)zapademo v rutino treninga. Počnemo iste stvari in naša pozornost je vedno manj budna. Na nek način je zdravo prebuditi pristop, ki ga ima začetnik v čemerkoli. Navdušenje nad tistim, česar se je lotil drži njegovo zavest budno v tem, kar dejansko počne. Nekako bi lahko trdili, da zavedanje upada premosorazmerno z stopnjo obvladovanja našega početja.



V kratkem video izseku karateista je prikazana najverjetneje drugačna izvedba sklece, kot smo jo vajeni. S počasnimi gibi stimuliramo najglobja vlakna našega mišičja in hkrati telo naučimo, da postopoma ugasne tisto, česar ne potrebuje. Dolg čas negativne ponovitve giba (spust navzdol) s časom prakse poskrbi za to, da uporabimo samo tista vlakna mišic, ki so nujno potrebna, da telo ne pade na tla.
Dvig bo predstavljal še mnogo večji izziv...
:-)

Individum

Vsak posameznik je vesolje zase. Včasih dve galaksiji izkusita gravitacijo druga druge in posledice so...take ali drugačne. V matematičnem jeziku je presek tisto polje, ki je skupno vsaj dvema različnima množicama. V naših fizičnih realnostih je presek takrat, ko se recimo zaletimo v nekaj trdnega. V naši čustveni realnosti se zgodi presek, ko smo na nekoga navezani...tako ali drugače.
Ker smo vsi edinstveni, razumemo iste stvari drugače.



Nekdo razume Aikido kot veščino, s katero bo nekomu, ki mu bo "težil" zvil roko ali pa ga vrgel po tleh, spet drug dojema aikido kot ples. Ni prave ali neprave interpretacije posamezne veščine, smo le različni posamezniki. Beseda Ai predstavlja harmonijo, Ki, je beseda, ki označuje energijo, oziroma njen tok, beseda Do pa pomeni pot.
Osebno menim, da katerokoli veščino, ki naj bi bila borilna, kjer lastno telo lahko uporabiš kot orožje izmojstriš takrat, ko avtomatično ni več situacije, ki bi ti kjerkoli drugje kot v vadbenem prostoru ponujala uporabo te veščine. Z besedami joge to pomeni, da postaneš tak mojster ne- nasilja, da ti tudi lačen tiger ne bi želel žalega.:-) Ko si sposoben pogoltnit svoj ego in morda sprejeti udarec in ga ne vrniti...Zdi se mi, da si takrat pravi mojster. Lahko se motim?%#&???
Ali pa ne...
Dojemanje katerekoli veščine se s časom spreminja. Različnost je "kriva", da isto razumemo drugače. Tudi Aikido je lahko brutalen, nežen, brez vsebine, grob...Interpretacija je prepuščena vsakemu praktikantu.



Početje se mi zdi smiselno, dokler ti ponuja zadovoljstvo. Tega lahko najdemo v napredovanju, v samozavesti, v moči, v povezanosti. Ker imajo vsake oči svojega malarja, pač najdeš tisto, kar misliš, da je prav. In morda se kdaj na poti uzreš, ugotoviš da si v slepi ulici in se vrneš nazaj. A nobeno delovanje ni nesmiselno. Včasih je vredno stopiti v slepo ulico, ker se s tem naučiš več, kot če to ulico zgrešiš. Ali pa ne.

Mirovanje?

Včasih je fizika trdila, da je osnovna narava vseh stvari mirovanje, vse do takrat, ko na njih ne začne delovat sila od zunaj. Danes vemo, da ni tako. Gibanje je osnovna narava vsega, faktorji, ki pridejo od zunaj, so le nekaj, kar vpliva na osnovno gibanje.
Ko telo miruje, se v njem dogaja cel kup stvari, od dihanja, krvnega pretoka, izmenjave tekočin, srčnega utripa in še bi lahko našteval. V bistvu naše telo redkokdaj res miruje. Verjetno je le stanje umirjenosti, ki ga ponuja meditacija tisto, ki lahko za trenutek ustavi čas in se stvari navidezno ustavijo.



Zdi se mi, da je investicija časa v gibanje dobra naložba. Z različnimi oblikami delovanja na fizični ravni se namreč približujemo osnovni naravi. Telo je ustvarjeno za gibanje in počutje v njem je drugačno (beri boljše), kakor če telo za več ur parkiramo pred tak ali drugačen ekran. Mir ni nekaj, kar bi našli zunaj sebe, mir je že del nas. Z gibanjem smo mu mnogo bližje, kot se tega morda zavedamo.



Pravijo, da je prvih tisoč ponovitev tistega, kar počnemo, zgolj intro, ki nas popelje proti globini našega početja. In deset tisoč ponovitev je le izboljšava...Ne glede na trening, ki vam je pri srcu, vedno obstaja možnost izboljšave. Veliko napredka v praksi Aikida se mi je zgodilo, ko se je poglobilo moje dojemanje fizične prakse joge. V jogi sem spoznal globjo resničnost posamezne asane med prakso chi gonga...Osnovna narava stvari je gibanje. In vse je povezano...
:-)

Telo vadba?

Beseda telovadba nas večino asociira na osnovno šolo, in učitelja telovadbe, ki je stal pred nami s piščalko okrog vratu...Sama beseda napeljuje na to, da gre za vadbo telesa. Zdi se mi, da je ideja mogoče nekako izpeta, saj ljudje vedno bolj razumemo, da ne gre le za naše telo in pa možgane, ki se nahajajo nekje v glavi. Telo, um, občutenja, zavedanje...vse to skupaj z vsem kar nas obdaja tvori tisto, čemur lahko rečemo jaz.
Na nek način bi lahko trdil, da je telovadba joga, a joga nikakor ni telovadba. Različne prakse joge lahko na različne načine vključimo v svoj vsakdan in nam lahko služijo kot odličen trening telesa in hkrati s takim načinom umirimo svoj um in se zazremo vsvoje doživljanje trenutka.



Treba je razumeti, da je joga stanje in nima prav veliko zveze S telesnimi položaji. Res je, da si večina pod besedo joga predstavlja nekoga v meditativnem položaju ali pa mogoče z nogo za vratom. A BISTVO JOGE NI V TEHNIKAH, KI JIH JOGA PONUJA. Joga je občutek v trenutku, ko nismo obremenjeni s predstavami ali pričakovanji, temveč odprtih rok sprejmemo tisto, kar nam življenje ponuja. Mogoče redno tečete in zgodilo se vam je že, da je pričakovanja popoldanskega teka zmotil dež, ki se je nepričakovano pojavil od nikoder. Mogoče ste ostali doma. Mogoče ste oblekli svojo tekaško opravo in se podali na tek. V dež. In medtem, ko se okrog vas ni spremenilo prav nič, je v vaši notranjosti vaša odločitev teči ali ne teči rodila svoje sadove. Takšne ali drugačne. Joga je delovanje ne glede na okoliščine. Veliko ljudi med vami, ki to prebirate, ste veliki jogiji, ne da bi se tega zavedali. Veliko ljudi, ki vsak dan potegne joga podlogo na dan in izvaja nekaj, kar naj bi bila jogijska praksa, ne bodo nikoli blizu joge. ..
A bistvo tega bloga ni v jogi, čeprav je joga v vsem, ampak v tem, kako še osmisliti delovanje svojega telesa, da bomo iz tega nekaj potegnili. Sprememba je edina stalnica in naj se vaše delovanje drži tega načela. Pojdite na fitnes, tekajte po gozdu, premugajte klanec za klancem na kolesu, veslajte...Obiščite uro joge, pilatesa, body-pumpa...Storite kar vam pade na pamet in to storite ZDAJ!

Flow of energy...

Trening je smotrn do tiste mere, ko v njem lahko uživamo. Um se hitro zasiti ponavljajočih rutin fitnesa, teka, kolesarjenja.... Tudi fizičen aspekt prakse joge marsikomu po določenem času gleda skozi ušesa, trening enega in istega udarca zna biti duhamoren....
Ne glede na to, s čim se ukvarjam, novost v gibanju spremeni mojo naravnanost. Ko se z avtomobilom vozimo po znani poti se največkrat niti ne zavedamo, kako smo to pot dejansko prevozili. Ko potujemo po nam neznanem terenu, se nam v zavest odtisnejo malenkosti, ki bi jih na znanem področju spregledali. In dejstvo je, da se življenja zavedamo mnogo bolj, ko smo prisotni v tem, kar počnemo in nam misli ne bežijo naokrog...



Razbijanje rutine pomeni biti živ. Namesto rednega treninga si kdaj pa kdaj privoščim odmor, ki ga preživim v gozdu. Drevesa so lahko idealen partner za raziskovanje. Hitrost, nežnost, povezanost...vse to je le del mene in spoznam SE lahko na različne načine. Ne trdim, da se odrečete rednosti tistega kar počnete, ne! A včasih ni slabo prekiniti ustaljenega in se podati v neznano. Ko se boste vrnili k svoji najljubši dejavnosti boste morda presenečeni, ko boste odkrili, da vam je prekinitev rutine pomagala.
Naj bo edino pravilo to, da NI PRAVIL!