Včasih besede premaknejo nekaj v naši notranjosti in nekaj nas pritegne. Ali odbije. V prejšni objavi sem omenil vadbo z bokkenom oz. lesenim vadbenim mečem. Eden od odzivov, ki sem jih prejel, je bil sledeč:
Tea - Vadbeni meč deluje kot podaljšek telesa in ko ga razumeš, je gibanje z njim podobno tekočim gibom surferja na valovih... Lahko napišeš o tem kaj več?
nedelja ob 21:39 ·
Meč ni nekaj, kar držimo v roki in z njim udarjamo naokrog. Meč ne seka, temveč reže. Gibanje telesa z mečem optimalno išče način, kako bi se seštelo čimveč različnih komponent gibanja, tako da hitrost in smer potovanja konice meče ni odvisna od fizične sile. Konica meča je tista, ki jo s pomočjo gibanja usmerjamo v prostoru na način, da ves čas ohranja gibanje in ni zaustavitev na njeni poti. Mogoče bo slika bolj razumljiva kot besede:-)
Na videu je jasno videti potovanje meča skozi prostor. Res je, da gre predvsem za prikaz gibanja obeh aikidok in bistvo posnetka je v centru napadenega (tisti brez meča), ki se med napadom z mečem navidezno skoraj ne premika v prostoru. Telesi obeh, napadalca in napadenega, delujeta povezano, podobno kot pogled na usklajena plesalca...
Ni pomembno, kaj počneš. Velja se vprašati, koliko veselja je v tem, kar počneš?
Lep dan. In še lepšo noč...
ponedeljek, 30. avgust 2010
nedelja, 29. avgust 2010
Delovanje
Kuča, posao (:-)), služba, študij, mogoče še kakšen hobi, pa domov spat in jutri vse skupaj ponovimo...Se zdi znano? Dejstvo je, da naša podzavest naravnost ljubi rutino, saj na ta način ne potrebuje silnega delovanja in vsakodnevne aktivnosti se zlahka zgodijo tako rekoč same od sebe. Kakšen je občutek, če rutino zamenjamo za nekaj svežega? Pozornost vseh čutil postane bolj živa, v trenutku, ko smo izstopili iz znane formule je odziv morda stvar preživetja in zato smo nekako bolj prisotni v tem, kar v resnici počnemo.
Treniram vsak dan. Treniram svoje telo, z njegovo pomočjo kultiviram svoj um. Um ima več od treninga takrat, ko ne delujem po preverjeni metodi, ampak si pustim odprte roke za raziskovanje. Treningi so, če se le da in mi okolica in čas dopuščata, predvsem intuitivni.
Kaj to pomeni? Včeraj sem na prošnjo mojega mladega prijatelja zašel po dolgem času na fitnes. Ko sem mu pokazal pravilno izvedbo nekaterih vaj in sva sestavila program za prvi mesec njegovih treningov, sem si trening privoščil tudi sam. Telo je zadovoljno predlo, ko sem po dolgem času spet držal uteži v svojih rokah. Trening je bil odličen...Da se ubranim "musklfibra", sem si zvečer privoščil kratko sprostitev napetosti z nekaj jogijskimi asanami in jutranji(danes) chi gong. V polno zapolnjenem dnevu sem čutil posledice včerajšnega treninga zgolj kot prijetno polnost mišic. Zato je bil današnji dan namenjen motoriki in ne trenigu moči ali vzdržljivosti. Sprehod s psom, kjer je moj korak stopal previdno kot noga samuraja in delo z mečem. Vadbeni meč deluje kot podaljšek telesa in ko ga razumeš, je gibanje z njim podobno tekočim gibom surferja na valovih...
Kaj bom počel jutri? Dan bom začel z individualno uro joge, potem sledijo raznovrstne obveznosti in če bo volja, mogoče popoldanski trening z gorskim biciklom + trening telesa v naravi, meditacija...ali pa kaj popolnoma drugega. Zvečer pa aikido:-)
Bomo videli!
Delovanje naj pride od znotraj in ne počnite stvari le zato, ker bi radi shujšali ali pa izgledali kot Hanibal na zgornjem videu! Kar počnete, počnite z veseljem in rezultati bodo prišli sami od sebe...Seveda pa potrebujemo čas.
sobota, 28. avgust 2010
Zakaj?
Potrebno je biti lep. Potrebno je biti uspešen. Zadovoljstvo naj bo osnovno vodilo naših življenj. Za srečo je potrebno storiti vse, kar je potrebno.
»Sedem korakov do…« je preverjen bestseller.
Zakaj?
Zakaj moramo biti lepi? Vsi priročniki mi odgovorijo, da zaradi samopodobe.
Zakaj povečati odstotek mišičja in zmanjšati odstotek maščobe na telesu?
Da bomo lepi in privlačni in se tako vklopili v predstavo zdravega in uspešnega.
Zakaj moramo biti srečni?
Sreča je največ, kar človek lahko pridobi.
Pa je vse to res potrebno?
Dokler je naš um usmerjen v to, da zadovoljitev enači s tistim kar je zunaj, je to verjetno ena od možnih poti do sreče, do zadovoljstva.
Ko je um usmerjen navznoter, je zadovoljstvo v ravnovesju. Razmerju med aktivnostjo in sproščenostjo. To razmerje iščem v telesu in umu. Včasih telesna aktivnost umiri um. Um je najverjetneje bolj dejaven, ko telo miruje. Ni pa nujno. Ne mislim po nepotrebnem filozofirati.
Kako poiskati ravnovesje? Če bi trdil, da poznam odgovor na to vprašanje, bi vam ta trenutek začel prodajati razsvetljenje v 7 korakih. Ne bom rekel v osmih, da po pomoti ne bi kdo pomislil na osem delov, ki po Patanjaliju opisujejo jogo. Ta blog ni namenjen jogi. Ali pa tudi.
Dolgo časa sem mislil, da je življenje tisto, kar počnem. Zdaj vem, da je življenje tisto, zaradi česar počnem. Če se vrnem k vprašanjem, ki sem jih na začetku nanizal, z lahkoto potegnem črto in postavim sledeče trditve:
Vsak človek je lahko lep in ni je stvari, ki bi nam lahko pomagala do lepote. Zdi se, da plastične operacije izpolnijo sanje nekaterih,a še vedno je um tisti, ki bo definiral črte našega obraza in telesa. Do lepote lahko pridemo le s tisto plastično operacijo, ki popravi naš um, če je bil seveda ta vzrok naše NE-lepote. Če neprestano razmišljamo zaskrbljeno, veselo, bojevito, spravljivo…kakorkoli že je najbolj logična posledica teh misli krepitev točno tistih mišic na obrazu, ki skrbijo za primeren izgled. Ko smo jezni, mrščimo čelo. Ko se smejimo, se okoli oči pojavijo smejalne gubice. Lepi smo, ko je naš um »opran« nečistoč.
Lepo telo je relativno, saj imajo vsake oči svojega malarja. Telo, ki funkcionalno sledi vsem izzivom, bo najverjetneje bolj mišičasto kot telo, ki na kavču celo popoldne pričakuje začetek večera. Dejstvo je, da mišice potrebujemo za gibanje in pohodnik potrebuje močnejše kakor pisatelj. Lahko si predstavljamo, da telo deluje z varčevalnim programom. Če mišicam ne postavljamo različnih zahtev, bo telo pametno poskrbelo za to, da bo mišična masa telesa upadla. Maščoba je z ekonomskim besediščem dobiček. Dobiček izračunamo kot razliko med prihodki in odhodki. Če se nam zdi, da je maščobe na telesu preveč, najverjetneje pojemo več kot pokurimo.
Sreča je najbolj precenjena stvar, ki nam jo različne industrije prodajajo kot »MUST HAVE«. Preprosto opzovanje narave nam pove, da za dežjem posije sonce in po dnevu pride noč. Nihanja in cikli so bolj naravni kot mi sami in neprestano pehanje za srečo ustvarja le kup potrošnikov, ki v nesmiselnem lovu za njo zapravijo svoj čas in denar. Sreče ne moremo kupiti. Nova igrača v obliki ekrana, avtomobila, hlač in tako naprej nas bo seveda trenutno zadovoljila, a ne bo minilo veliko časa, ko bomo ponovno hlastali za novo pridobitvijo.
Napisal sem torej vse živo. Kaj vam poskušam prodati? Tečaj joge? DVD? Knjigo? Politično prepričanje?
Nič od tega.
Kaj torej pričakovati?
»Sedem korakov do…« je preverjen bestseller.
Zakaj?
Zakaj moramo biti lepi? Vsi priročniki mi odgovorijo, da zaradi samopodobe.
Zakaj povečati odstotek mišičja in zmanjšati odstotek maščobe na telesu?
Da bomo lepi in privlačni in se tako vklopili v predstavo zdravega in uspešnega.
Zakaj moramo biti srečni?
Sreča je največ, kar človek lahko pridobi.
Pa je vse to res potrebno?
Dokler je naš um usmerjen v to, da zadovoljitev enači s tistim kar je zunaj, je to verjetno ena od možnih poti do sreče, do zadovoljstva.
Ko je um usmerjen navznoter, je zadovoljstvo v ravnovesju. Razmerju med aktivnostjo in sproščenostjo. To razmerje iščem v telesu in umu. Včasih telesna aktivnost umiri um. Um je najverjetneje bolj dejaven, ko telo miruje. Ni pa nujno. Ne mislim po nepotrebnem filozofirati.
Kako poiskati ravnovesje? Če bi trdil, da poznam odgovor na to vprašanje, bi vam ta trenutek začel prodajati razsvetljenje v 7 korakih. Ne bom rekel v osmih, da po pomoti ne bi kdo pomislil na osem delov, ki po Patanjaliju opisujejo jogo. Ta blog ni namenjen jogi. Ali pa tudi.
Dolgo časa sem mislil, da je življenje tisto, kar počnem. Zdaj vem, da je življenje tisto, zaradi česar počnem. Če se vrnem k vprašanjem, ki sem jih na začetku nanizal, z lahkoto potegnem črto in postavim sledeče trditve:
Vsak človek je lahko lep in ni je stvari, ki bi nam lahko pomagala do lepote. Zdi se, da plastične operacije izpolnijo sanje nekaterih,a še vedno je um tisti, ki bo definiral črte našega obraza in telesa. Do lepote lahko pridemo le s tisto plastično operacijo, ki popravi naš um, če je bil seveda ta vzrok naše NE-lepote. Če neprestano razmišljamo zaskrbljeno, veselo, bojevito, spravljivo…kakorkoli že je najbolj logična posledica teh misli krepitev točno tistih mišic na obrazu, ki skrbijo za primeren izgled. Ko smo jezni, mrščimo čelo. Ko se smejimo, se okoli oči pojavijo smejalne gubice. Lepi smo, ko je naš um »opran« nečistoč.
Lepo telo je relativno, saj imajo vsake oči svojega malarja. Telo, ki funkcionalno sledi vsem izzivom, bo najverjetneje bolj mišičasto kot telo, ki na kavču celo popoldne pričakuje začetek večera. Dejstvo je, da mišice potrebujemo za gibanje in pohodnik potrebuje močnejše kakor pisatelj. Lahko si predstavljamo, da telo deluje z varčevalnim programom. Če mišicam ne postavljamo različnih zahtev, bo telo pametno poskrbelo za to, da bo mišična masa telesa upadla. Maščoba je z ekonomskim besediščem dobiček. Dobiček izračunamo kot razliko med prihodki in odhodki. Če se nam zdi, da je maščobe na telesu preveč, najverjetneje pojemo več kot pokurimo.
Sreča je najbolj precenjena stvar, ki nam jo različne industrije prodajajo kot »MUST HAVE«. Preprosto opzovanje narave nam pove, da za dežjem posije sonce in po dnevu pride noč. Nihanja in cikli so bolj naravni kot mi sami in neprestano pehanje za srečo ustvarja le kup potrošnikov, ki v nesmiselnem lovu za njo zapravijo svoj čas in denar. Sreče ne moremo kupiti. Nova igrača v obliki ekrana, avtomobila, hlač in tako naprej nas bo seveda trenutno zadovoljila, a ne bo minilo veliko časa, ko bomo ponovno hlastali za novo pridobitvijo.
Napisal sem torej vse živo. Kaj vam poskušam prodati? Tečaj joge? DVD? Knjigo? Politično prepričanje?
Nič od tega.
Kaj torej pričakovati?
Naročite se na:
Objave (Atom)