Včasih besede premaknejo nekaj v naši notranjosti in nekaj nas pritegne. Ali odbije. V prejšni objavi sem omenil vadbo z bokkenom oz. lesenim vadbenim mečem. Eden od odzivov, ki sem jih prejel, je bil sledeč:
Tea - Vadbeni meč deluje kot podaljšek telesa in ko ga razumeš, je gibanje z njim podobno tekočim gibom surferja na valovih... Lahko napišeš o tem kaj več?
nedelja ob 21:39 ·
Meč ni nekaj, kar držimo v roki in z njim udarjamo naokrog. Meč ne seka, temveč reže. Gibanje telesa z mečem optimalno išče način, kako bi se seštelo čimveč različnih komponent gibanja, tako da hitrost in smer potovanja konice meče ni odvisna od fizične sile. Konica meča je tista, ki jo s pomočjo gibanja usmerjamo v prostoru na način, da ves čas ohranja gibanje in ni zaustavitev na njeni poti. Mogoče bo slika bolj razumljiva kot besede:-)
Na videu je jasno videti potovanje meča skozi prostor. Res je, da gre predvsem za prikaz gibanja obeh aikidok in bistvo posnetka je v centru napadenega (tisti brez meča), ki se med napadom z mečem navidezno skoraj ne premika v prostoru. Telesi obeh, napadalca in napadenega, delujeta povezano, podobno kot pogled na usklajena plesalca...
Ni pomembno, kaj počneš. Velja se vprašati, koliko veselja je v tem, kar počneš?
Lep dan. In še lepšo noč...
